Gen 22 | SloKJV | STEP | Po teh stvareh pa se je pripetilo, da je Bog skušal Abrahama ter mu rekel: „Abraham.“ In on je rekel: „Glej, tukaj sem .“

Genesis 22

22. Poglavje

1 Po teh stvareh ^{▼▼[Leta 1872 pred Kristusom.]} pa se je pripetilo, da ^b je Bog skušal Abrahama ter mu rekel: „Abraham.“ In on je rekel: „Glej, ^{▼▼Glej…: hebr. Glej me.} tukaj sem.“ 2 Rekel je: „Vzemi svojega sina, svojega edinega sina Izaka, katerega ljubiš in pojdi v deželo Moríja; ^{▼▼[Moríja: hebr. viden od Jahveja.]} in tam ga daruj v žgalno daritev na eni izmed gorá, o kateri ti bom povedal.“

3 Abraham je zgodaj zjutraj vstal, osedlal svojega osla in s seboj vzel dva izmed svojih mladeničev in svojega sina Izaka in nacepil drv za žgalno daritev in vstal ter odšel na kraj, o katerem mu je Bog povedal. 4 Potem je Abraham tretji dan povzdignil svoje oči in daleč stran zagledal kraj. 5 Abraham je rekel svojima mladeničema: „Vidva ostanita tukaj z oslom, jaz in deček pa bova šla tamkaj, oboževala in ponovno prišla k vama.“ 6 Abraham je vzel drva žgalne daritve in ta položil na svojega sina Izaka, v svojo roko pa je vzel ogenj in nož in oba skupaj sta odšla. 7 Izak je spregovoril svojemu očetu Abrahamu in rekel: „Moj oče.“ Ta je rekel: „Tukaj sem, sin moj.“ Rekel je: „Glej ogenj in drva, toda kje je jagnje ^{▼▼jagnje: ali, kozlič.} za žgalno daritev?“ 8 Abraham je rekel: „Moj sin, Bog si bo priskrbel jagnje za žgalno daritev,“ tako sta oba skupaj odšla. 9 Prišla sta do kraja, o katerem mu je povedal Bog in Abraham je tam zgradil oltar in razporedil drva ter zvezal ^f svojega sina Izaka in ga položil na oltar, na drva. 10 Abraham je iztegnil svojo roko in vzel nož, da svojega sina ubije.

11 Gospodov angel pa je iz nebes zaklical k njemu ter rekel: „Abraham, Abraham.“ Ta je rekel: „Tukaj sem.“ 12 Rekel je: „Svoje roke ne položi na dečka niti mu ničesar ne stôri, kajti sedaj vem, da se bojiš Boga, glede na to, da sem videl, da mi nisi odrekel svojega sina, svojega edinega sina.“ 13 Abraham je povzdignil svoje oči in pogledal in za seboj zagledal ovna, s svojimi rogovi ujetega v goščavo. Abraham je odšel, vzel ovna in ga namesto svojega sina daroval za žgalno daritev. 14 § Abraham je ime tega kraja imenoval Jahve–jire, ^{▼▼Jahve–jire: to je, Gospod bo videl, ali, priskrbel.} kakor je rečeno do tega dne: ‚Na gori Gospodovi bo videno.‘

15 Gospodov angel pa je iz nebes drugič zaklical k Abrahamu 16 in rekel: „Pri ^h sebi sem prisegel,“ govori Gospod, „kajti ker si storil to stvar in nisi zadržal svojega sina, svojega edinega sina, 17 te bom v blagoslavljanju blagoslovil in v množenju bom pomnožil tvojega potomca kakor zvezd neba in kakor peska, ki je na morski obali ^{▼▼obali: hebr. ustnici.} in tvoj potomec bo imel v lasti velika vrata svojih sovražnikov 18 in v tvojem potomcu bodo blagoslovljeni vsi narodi zemlje, ker si ubogal moj glas.“ ^j 19 Tako se je Abraham vrnil k svojima mladeničema in vstali so ter skupaj odšli k Beeršébi in Abraham je prebival pri Beeršébi.

20 Po teh stvareh pa se je pripetilo, da je bilo Abrahamu povedano, rekoč: „Glej, Milka, ^{▼▼[Milka: hebr. kraljica.]} tudi ona je tvojemu bratu Nahórju ^{▼▼[Nahór: hebr. smrčavec.]} rodila otroke. 21 Njegovega prvorojenca Uca, ^{▼▼[Uc: hebr. posvet.]} njegovega brata Buza, ^{▼▼[Buz: hebr. nespoštovan.]} Arámovega očeta Kemuéla, ^{▼▼[Kemuéla: hebr. vzgojen od Boga.]} 22 Keseda, Hazója, Pildáša, Jidláfa in Betuéla. ^{▼▼[Betuél: hebr. uničen od Boga.]} 23 In Betuél je zaplodil Rebeko. ^{▼▼Rebeko: gr. Rebecca; [hebr. okovanje.]
,} ^r Teh osem je Milka rodila Nahórju, Abrahamovemu bratu. 24 Njegova priležnica, katere ime je bilo Reúma je tudi rodila Tebaha, Gahama, Tahaša in Maahája.“